Projekt CoCo temelji na naboru 20 specifičnih nalog, organiziranih v 8 delovnih sklopov, pri čemer ima vsak delovni sklop ključno vlogo pri obravnavi interakcij med pašništvom in upravljanjem prostoživečih vrst.
Dva delovna sklopa potekata skozi celoten projekt: DS1, ki se osredotoča na vodenje projekta in notranjo komunikacijo, ter DS8, ki obravnava zunanjo komunikacijo, razširjanje in izkoriščanje rezultatov ter povezovanje projekta s širšo javnostjo. Preostalih šest delovnih sklopov je namenjenih zbiranju podatkov, njihovi obdelavi in integraciji rezultatov.
Poleg tega projekt vključuje več prečnih dejavnosti. Eden od njih je osredotočena na vprašanja spola in raznolikosti, drugi pa na uporabo pristopa z več akterji, s katerim zagotovimo soustvarjanje celostnega znanja.
Usklajevanje projektov
Delovni sklop 1, pod vodstvom INN, je osredotočen na upravljanje in organizacijo celotnega projekta – tako znotraj projektne ekipe kot tudi v odnosu do zunanjih financerjev. Glavni cilji vključujejo:
- vodenje komunikacije z Evropsko komisijo,
- zagotavljanje notranjih delovnih tokov in sodelovanja med partnerji,
- pripravo in spremljanje načrtov upravljanja podatkov in strategij objavljanja,
- ter obravnavo vprašanj spola, raznolikosti, enakosti in etike.
Konsolidacija znanja
Delovni sklop 2, ki ga vodi INN S podporo iz NINA, zbira in združuje obstoječe znanje o politikah in praksah, povezanih s pašništvom, upravljanjem prostoživečih vrst, varstvom narave in drugimi rabami zemljišč. To vključuje:
- ocenjevanje politik in praks,
- razumevanje raznolikosti pašnih sistemov v različnih državah,
- ter zbiranje najboljših praks za preprečevanje škode v podporo informiranemu odločanju in trajnostnemu razvoju.
Delo obsega pregled obstoječe literature, zakonov in političnih dokumentov ter izvajanje intervjujev in delavnic za zbiranje dodatnih vpogledov.
Učinkovitost strategij za zaščito pašnih živali
Delovni sklop 3, ki ga vodi CITA, je namenjen zbiranju kvantitativnih terenskih podatkov o živinorejskih praksah in ukrepih za zaščito pašnih živali pri 1000 pastirjih in kmetih v 12 evropskih državah. To obsežno terensko delo vključuje osebne intervjuje z živinorejci ter zajema vpoglede v široko raznolikost pašnih sistemov, ki se trenutno uporabljajo po Evropi. Cilj je oceniti, kako učinkovite so različne strategije za obravnavo škod, ki jih povzročajo prostoživeče živali.
Pogledi deležnikov o potrebah in ukrepih za upravljanje konfliktov
Cilj delovnega sklopa 4, ki ga vodi INRAE, je zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov od pastirjev, lovcev in lastnikov zemljišč, kot so kmetje ali lastniki gozdov, da bi razumeli njihove poglede na interakcije med prostoživečimi vrstami in domačimi pašnimi živalmi ter njihovo upravljanje.
Namen je raziskati različne poglede deležnikov na stanje in upravljanje odnosa med domačimi pašnimi in prostoživečimi živalmi ter s tem povezanih konfliktov ter prepoznati uspešne strategije upravljanja kot podlago za oblikovanje načrta najboljših praks. Ta delovni sklop nadgrajuje prejšnje delo z dodajanjem vpogledov lovcev in lastnikov zemljišč, pri čemer uporablja tako kvalitativne kot kvantitativne metode ter se osredotoča na družbene razsežnosti teh konfliktov, ne le na njihove gospodarske vplive.
Nastajajoča orodja in tehnologije za hitro ocenjevanje in upravljanje odnosa med prostoživečimi živalmi in domačimi pašnimi živalmi
Pod vodstvom CALLISTO se delovni sklop 5 osredotoča na obstoječe in nove tehnologije ter išče najboljše načine njihovega združevanja za upravljanje interakcij med prostoživečimi živalmi in domačimi pašnimi živalmi. Predlagane so številne tehnološke rešitve za zmanjševanje škod, ki jih povzročajo prostoživeče živali, kot so zemljevidi tveganj, orodja umetne inteligence, GPS sledenje pašnih živali in robotski čuvaji, z namenom zmanjšanja konfliktov in spodbujanja soobstoja. Vendar pa ni jasno, ali so te tehnologije za tradicionalne kmete praktične in cenovno dostopne. Ekipa zato preučuje njihovo učinkovitost in išče najboljše kombinacije, da bi jih bilo mogoče uresničiti, zlasti v okviru tradicionalnih pašnih praks.
Socio-ekonomska analiza soobstoja prostoživečih in domačih pašnih živali
Delovni sklop 6, ki ga vodi ZALF, raziskuje zapleten socio-ekonomski odnos med upravljanjem prostoživečih živali in rejo domačih pašnih živali. Medtem ko je vrednost mesa in mleka mogoče izraziti v denarju, pa drugi vidiki, kot sta kulturni pomen in ohranjanje krajine, zahtevajo širši pogled. Cilj je analizirati obstoječe in nove strategije za bolj trajnostne pašniške sisteme in upravljanje prostoživečih živali. To vključuje evidentiranje pozitivnih in negativnih vplivov ter oblikovanje podrobne klasifikacije njihovih interakcij.
Razvoj Načrta za soobstoj
Namen delovnega sklopa 7 je preoblikovati ugotovitve prejšnjih raziskav in modeliranja v praktična priporočila in smernice. Namenjeni so vključevanju prostoživečih živali in pašništva v večnamenske pokrajine. Končni rezultat teh prizadevanj bo celovit Načrt za soobstoj, ki bo ponujal celostni pristop k uravnoteženju teh interesov. Delovni sklop 7 vodi INN s podporo iz NINA.
Soustvarjanje, razširjanje, uporaba in komuniciranje
Glede na veliko zanimanje in polemike v zvezi z interakcijami med prostoživečimi živalmi in pašništvom si delovni sklop 8, ki ga vodi adelphi, prizadeva obvladovati te dinamike z vključevanjem deležnikov v soustvarjanje znanja. Namen je vključiti deležnike, končne uporabnike in širšo javnost, da bi izboljšali kakovost raziskav in njihov vpliv.
Glavni cilji vključujejo:
- razvoj načrta za deljenje in uporabo rezultatov projekta,
- ustvarjanje multimedijskih komunikacijskih orodij,
- ter ohranjanje stalnih interakcij s Svetovalnim odborom deležnikov za spodbujanje pristnega soustvarjanja znanja.
Projekt financira Evropska unija. Pogledi in mnenja, izraženi na tej spletni strani, so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske agencije za izvajanje raziskav. Evropska unija in organ, ki zagotavlja sredstva, ne moreta biti odgovorna zanje.